MAKEDONIJA

e najubavata zemja na svetot……

 

Zar ne e prekrasna ?


 

Ova e našiot glaven grad Skopje !!


Kade sme vo Evropa...

i dijamantot e mal ama e vreden..

STATISTIČKI I DRUGI PODAOCI za MAKEDONIJA (1991-1998)

1. Republika Makedonija se naogja vo južniot del na balkanskiot poluostrov i sosedi so državite: Grcija na jug, Jugoslavija na sever, Bugarija na istok i Albanija na zapad. Površinata na denešna Makedonija e 25 713 m2.

2. So popisot od 1991 godina Makedonija ima 2 033 964 žiteli a podatokot od 1994 veli deka ima 2.075 196 žiteli.

3. Poveke od polovina 58%, živeat vo gradovi, poveketo od niv vo glavniot grad Skopje cca 450 000, sledi Bitola cca 85 000, Kumanovo cca 70 000, Prilep cca 70 000, Tetovo cca 51 000, Veles cca 47 000, Ohrid cca 43 000 i t.n. Vkupno vo Makedonija ima 1 753 gradovi i sela.

4. Etnickata podelba na državjanite na Republika Makedonija vo odnos na popisot od 1994 e sledniot: Makedomci 1 378 687 (66 %), Abanci 478 967 (23 %), Turci 81 615 (4 %), Romi 47 408 (3,5%), Srbi 39 865 8 571 Vlasi i drugi pomali etnički grupacii.

5. Religiskata podelba na državjanite na Republika Makedomija vo odnos na popisot od 1994 e sledniot: pravoslavni hristijani 1.355 815 (66,6 %), Muslimani 611 322 (30%), rimo katolici 10 067 (0,5%), ostanati veri i nevernici 56 756 (3%).

6. Prviot povekepartiski parlament beše izbran 1990. Parlamentot se sostoji od 120 pratenici. Segašnata podelba na pratenicite vo odnos političkite partii e slednata: VMRO-DPMNE (vnatrešno makedonska revolucionarna organizacija - demokratska partija za makedonskoto nacionalno edinstvo) so 38 pratenici, SDSM-PDT (socijal demokratski sojuz na Makedonija - partija za demokratsa transformacija) so 22 pratenici, PDP (partija za demokratski prosperitet) so 22 pratenici, RSM-LP (Reformskite sili na Makedonija - liberalna partija) so 17 pratenici, Socijalističkata partija so 5 pratenici, Partijata na Jugosloveni vo Makedonija so 2 pratenici, NDP (narodna demokratska partija) so 1 pratenik, PCER (partija na celosna emancipacija na romite) so 1 pratenik i 3 nezavisni pratenika.

7. Sobranieto na RM na 25.01.1991 e počna ideja za deklaracija za suverenitet na Republika Makedonija, na 8.9.1991 na referndum 95 % od populacijata ja izglasa ovaa deklaracija a na 17.9.1991 e proglasena nazavisnosta na Republika Makedonija kako samostalna nezavisna država.

8. Na 8.8.1993 e začleneta Makedonija vo Obedinetite Nacii kao 108 člen.

9. Vo Makedonija na 1 km2 ževeat prosečno 80,7 žiteli. Najgusto e naselen severo-zapadniot del (vklučuvajki go i Skopje) a najmalku naselen e jug-istočniot del od Makedonija.

10. Okolu 35 000 deca se ragaat vo Makedonija a 15 000 žiteli umiraat. Godišniot stepen na porast na populacijata e 9,83.

11. Ženite živeat podolgo vo Makedonija vo prosek 74 godini a mažite 70.

12. Maškiot pol go ima 21 740 poveke vo Makedonija od ženski koj vkupno e 1 006 112.

13. Skoro polovina od žitelite e pod 30 godišna starost. Postari od 65 godini ima 165 716.

14. Makedonija ima 505 000 familii od koj poveke od tretina se so 4 člena a ima 5% od familiite so 8 člena.

15. Sekoja godina ima okolu 15 000 novi braka a 500 razvodi.

16. Malku poveke od tretina od vrabotenite se ženi a ima 170 000 nevraboteni. Nešto poveke od tei četvrtini od nevrabotenite baraat rabota po prv pat. Golem del od vrabotenite se vo industrijata - 100 000, vo zemjodelieto - 35 000, grdežništvoto - 42 000, vo trgovijata i zanaetčistvoto 47 000, vo prosvetata kulturata i mediite 35 000, vo zdravstvoto 34 000 i t.n.

17. Makedonija ima 34 planinski vrva nad 2 000 m.n.v. Najgolemiot vrv e Golem Korab so 2 735 m.n.v. potoa e Titoviot vrv vo Šar-planinite (od kade poteknuva kučeto ovčar šarplaninec) so 2 748 m.n.v. sledi Turčin so 2 702 i t.n.

18. Makedonija ima 53 prirodno sozdadeni ezera o koj tri se značitelno pogolemi od drugite. Najgolemo ezero (treto vo svetot) e Ohrid so površina 349 km2 (vo Albamija 119 km2) i najgolema dlabočina 286 m. Se naoga na 693 m.n.v. Ova ezero e poznato po edinstveniot vid na riba narečen Ohridska paastramka i po jegulite koj proagaat iljadnici kilometri za da dojdat do ezeroto. Ova ezero e zaštiteno od UNESCO. Potoa sledi Prespansko ezero so 274 km2 ( vo Albanija 49 km2 a 48 km2) i najgolema dlabočina 54m. Treto po golemina e Dojranskoto ezero koe e vo proces na isušuvanje bidejki delot vo Grcija se iskoristuva za navodnuvanje.

19. Najdolga i najgolema reka vo Makedonija e rekata Vardar so dolžina 301 km. Nejzini pritoki se: Bregalnica so 225 km, Crna reka 207 km, Treska 138 i Pčinja 135 km.

20. Vo Makedonija ima 4 nacionalni parka, toa se: Mavrovo, Galičica, Pelister i Jasen so celosna površina od 110 000 hektari.

21. Najvisoko postaveniot grad vo makedonija e Kruševo na 1 350 m.n.v. a najnisko postaven e Gevgelija samo 45 m.n.v.

22. Bruto nacionalniot prihod na RM vo 1991 iznesuvaše 2, 32 milijardi US dolaari a po žitel 1 140 USD

23. Bruto nacionalniot prihod e ostvaren: 40 % vo trgovijata, 25 % vo zemjodelieto, 7 % vo gradeždništvoto, 6 % vo transportot, i t.n.

24. Produkcijata na zamjodelski proizvodi za 1992 vo Makedonija e slednata: 299.522 T pčenica, 130.260 T pčenka, 42.698 T oriz, 29.867 T tutun, 60.330 T šekerna repa, 37.756 T sončogled, 14.000 T grav, 140.000 T domati, 115.000 piperki, 3.000 T krastavici, 90.000T jabuka, 265.000 T grozje.

25. Makedonskata produkcija na vino e poveke od 135 milioni litri vino a preku 150 milioni priroden brendi i 850 milioni litri pivo.

26. Makedonija godišno izvezuva produkti vo vrednost 1.100.000 USD a uvezuva 1.275.000 USD. Od izvovznite produkti 55% se visoko preraboteni produkti a 8% ne preraboteni. Od dovezenite 47 % se visoko preraboteni produkti a 28 % ne preraboteni produkti.

27. Hotelite i sličnite objekti imaat 8.180.000 kreveti a kmpovite možat da primat 20.000 gosti. 700.000 turisti potrošuva 2,5 nokevanja godišno vo Makedonskite ezera, planini, banji i drugi turistički mesta.

28. Avionskiot soobrakaj funkcionira preku 2 aerodroma, eden vo Skopje a drugiot vo Ohrid. Prosečno dnevno ima 32 odleti ili doleti. Vo 1992 god 425.000 patnici letale po celiot svet.

29. Prvata železnica na balkanot bili pomegju Skopje i Solun, vo 19 vek. Železničkata mreža sodrži 922 Km, od koj 231 se elekrficirani. Poveke od 2,6 milioni patnici godišno e koristat železnicata a preku 5 milioni toni roba se transportira so nea.

30. Vo Makedonija ima 10.000 Km pat, od koj 4.876 e asfaltiran a 944 Km e afto pat. Preku patištata preogjaat 35 mil. patnici a 7 mil. T roba.

31. Prosečen gragjanin na Makedonija od ličniata dobivka troši 44,8 % za jadenje, 14,7 % na živeenje, 11,45 % na obleka, 8,16 na trnsport i PTT uslugi i t.n.

32. Vkupniot broj na stanovi i kuki vo Makedonija e 586.231. Brojot na domakinstva e pomal i iznesuva 505.852 .

33. Brojot na registrirani privatni aftomobili e 249.654, avtobusi ima poveke od 2.500 a kamioni ima 2.000.

34. Makedonija ima 340.000 telefonski korisnici t.e. 16,1 % od vkupnoto naselenie. Poveke od 35 mil. pisma se prakaat preku pošta, 300.000 paketi i 600.000 telegrami.

35. Godišnata produkcija na električna energija e 6.000 GWH

36. Makedonia ima 368.065 radi a 345.465 televiziski pretplatiteli. Toa e vo prosek 1 radio na 6 žiteli a 1 TV na 7 žiteli. Ima preku 100 raija i televiziski stanici. Radio programata se predava preku 120 predavateli so vkupna snaga 1.743 KW. Televiziskiot program se predava preku 10 glavni predavateli. Brojot na privatni radio i televiziski stanici raste od den na den. Makedonskite televiziski i radio stanici predavaat programi na site nacionalnosti. MTV beše prvata TV stanica koja predavaše programa na Albanski jazik. Radio i TV programite na Ciganski jazik se edinstveni vo svetot.

 37.Vkupno 112 novini i 74 časopisi se izdavaat vo Makedonija. Vkupniot broj na pečatenite kopii e 28 milioni. Postojat četri dnevni vesnici na Makedonski jazik. Vesnici na albanski i turski se izdavaat tripati nedelno.

38. Postojat 12 pečatnici (poveketo vo Skopje) koj izdavaat 600 naslovi godišno a se pečati 2 mil knigi. Se pečatat i knigi so jazicite na nacionalnite malcinstva.

39. Postojat 22 muzeji vo Makedonija so 400.000 posetiteli godišno.

 

| nazad do menito|